V prispevku gre za interpretacijo odnosov med slovanskimi in baltskimi jeziki v znanstvenem traktatu šveda M. Johanna Thunmanna. Po njegovem mnenju so baltski jeziki del slovanske jezikovne družine. Zaradi intenzivne migracije Slovanov so pozneje nastali posamezni slovanski jeziki predvsem na jugu, drugi pa so ostali na Baltiku. Vse te (dejansko baltske) jezike avtor imenuje “ostali letonski jeziki”. V drugem delu prispevka se srečamo z avtorjevo zmedo v kompilativnem obravnavanju slovanske in baltske mitologije oz. teonimov, kar nas pripelje k zanimivim zaključkom o obstoju nekega sakralnega stavka o Perkūnasu, ki ga je poznal že Lasicki, slednji sicer ni omenjen v Thunmannovem besedilu. To pomeni, da je možno, da gre za sakralni stavek, ki so ga poznalo več avtorjev.